Ciril Kosmač – Življenjepis in dela

7KOSMAČ, Ciril (Slap ob Idrici, 29.9.1910 – Ljubljana, 28.1.1980), pisatelj.

 
Nižjo trgovsko šolo je končal v Gorici, malo maturo je opravil v Tolminu (1928). Sodeloval je v narodnorevolucionarni organizaciji TIGR, bil 1929 aretiran in zaprt v Gorici, Kopru in Rimu; na tržaškem procesu 1930 je bil zaradi mladoletnosti oproščen in pod policijskim nadzorstvom pregnan v domačo vas, od koder je 1931 pobegnil v Ljubljano; tu je sodeloval v emigrantskih kulturnih organizacijah in časopisih. Od 1938 je živel v Parizu kot štipendist francoske vlade, nato delal v jugoslovanskem diplomatskem predstavništvu. Maja 1940 se je umaknil v Marseille, od 1942 je delal pri slovenskih oddajah radia London (BBC). Leta 1944 je prek Barija prišel v Belo krajino in se pridružil partizanom. Delal je v uredništvu Slovenskega poročevalca, do 1946 ga tudi urejal; bil je urednik tednika Tovariš (1949-52) in dramaturg pri Triglav filmu (1952-55); nato svobodni književnik. Od 1961 je bil redni član SAZU.

Začetna pripovedna dela ki jih je objavil v Ljubljanskem zvonu (1933) in Sodobnosti (1934) vsebujejo predvsem tematiko primorskega narodnega uporništva v času fašizma, jetniškega življenja in socialnih stisk (Hiša št. 14, 1934).
Tudi za kasnejše zgodbe iz tolminskih vasi s stalnimi literarnimi osebami, ki odslikavajo socialno in moralno razslojenost vaške skupnosti sta značilni dramatična zgoščenost dogajanja in humanistična poanta, povezana z idejo narodove in posameznikove svobode (Gosenica, Sreča, Kruh). Zbirka novel je izšla šele po vojni (Sreča in kruh), povojne objave iz revije Novi svet pa v zbirki Iz moje doline.

V povojnem času je nastal scenarij za prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji, zasnovan po noveli Očka Orel (Novi svet, 1946).

Roman Pomladni dan (Novi svet, 1950) je Kosmačevo najobsežnejše besedilo. Z asociativno spominsko tehniko obuja podobe 1. in 2. svetovne vojne v perspektivi pripovedovalčevega otroštva, doraščanja in dozorevanja. Delo izpričuje temeljna izhodišča Kosmačeve poetike (lirizem in estetska ter etična občutljivost) in je pomembno kot odmik od kolektivističnih, z idejo socialističnega realizma zvezanih pripovednih del prvih povojnih let. Pomladni dan je eden najboljših romanov sodobne slovenske proze. Med novelami, ki so posamično izhajale v revijah, časnikih in drugod, so tudi besedila, s katerimi je Kosmač hotel zaokrožiti podobo domače vasi v romanu Domovina na vasi

14Kosmačeva ustvarjalna dilema, iščoča med realizmom in fantastiko, se je izrazila v Baladi o trobenti in oblaku (Naša sodobnost, 1956-57; nekoliko predelana izdaja 1964). Novelo sestavljajo 3 med seboj prepletene zgodbe: zgodba o samotnem boju odločnega starca za rešitev ranjenih partizanov in o njegovi pogumni ženi, zgodba o slabiču ter zgodba o moči in nemoči pisateljskega ustvarjanja ob soočenju fiktivne in objektivne resnice. Tematika 2. svetovne vojne in slovenskega odpora je v Baladi dobila novo umetniško razsežnost, tj. poglobljeno moralno poanto in tudi močnejšo tragično vsebino.

V zadnjem ustvarjalnem obdobju se je Kosmač nagibal k pravljičnosti in ljudskemu izročilu. Novela Tantadruj (Naša sodobnost, 1959) dodaja humornim in grotesknim prvinam iz življenja vaških norčkov in razsežnostim ljudskega izročila podobo sodobnega sveta, v katerem človek izgublja upanje, sanje in ustvarjalno radost.
Postumno so bili objavljeni fragmenti Kosmačevih pravljic Kamen in njiva ter Pravljica o maku oz. nedokončano delo Prazna ptičnica iz leta 1935.
Kosmačevo pripovedno delo je zaradi individualnosti pisateljske poetike in izjemnega sloga, za katerega je značilno ravnovesje lepote in sporočilne jasnosti, med najpomembnejšimi stvaritvami sodobne slovenske proze.
Leta 1980 je bila Kosmaču postumno podeljena Prešernova nagrada.

Povzeto po Enciklopediji Slovenije