Britt-Marie ne prenese umazanije, in če pribor ni v predalu na svojem mestu, bi najraje zakričala. Vedno večerja ob spodobni uri, vstaja pa ob šestih zjutraj, ker se samo norci zbujajo pozneje. In ni pasivno agresivna. Niti najmanj. Le ljudje včasih njene prijazne predloge razumejo kot kritiko. Vsa leta je živela za druge in čakala, da se njeno življenje začne. Zdaj pa ima pri 63 letih vsega dovolj in zapusti moža. Nova služba jo pripelje v mestece, ki ga je prizadela finančna kriza. Edino, kar še ostane otrokom in odraslim, je navdušenje nad nogometom. Britt-Marie nima zanj nobenega razumevanja. Toda otroci, ki mrzlično iščejo novega trenerja, se obrnejo nanjo in ji popolnoma spremenijo pogled na svet.