Zgodovina knjižnice

Začetki knjižničarstva na Tolminskem segajo v šestdeseta leta 19. stoletja, ko se je v Tolminu ustanovila Narodna čitalnica. Sredi osemdesetih let 19. stoletja ji je sledilo obrtniško Rokodelsko bralno društvo. Knjižnici obeh društev sta leta 1908 postali del nove Občinske javne knjižnice, financirane s strani občine, z ločenima oddelkoma za mladino in odrasle. Leta 1913 je občinska knjižnica prešla pod okrilje Rokodelskega bralnega društva. Po prvi vojni je društvo kljub nenaklonjenosti tedanje fašistične oblasti knjižnico obnovilo.

4

Po koncu druge vojne je knjižnica najprej delovala v okviru Prosvetnega društva Mirko Skočir, nato je poseben odbor leta 1947 ustanovili samostojno ljudsko knjižnico, leta 1956 je kot občinska ustanova začela prejemati redna sredstva iz občinskega proračuna. Občinski ljudski odbor Tolmin je leta 1962 izdal odločbo o ustanovitvi samostojnega zavoda z imenom Ljudska knjižnica Tolmin, ki naj bi opravljala funkcijo matične knjižnice za občino Tolmin. Vključila se je tudi v sistem medknjižnične izposoje. Do leta 1964, ko je bila knjižnici dodeljena stavba na Mestnem trgu, se je pogosto selila iz enega neprimernega prostora v drugega. Najprej je imela prostore pri Kranjcu, nato v stavbi v Cankarjevi 4, nekaj časa v prostorih pri Mešelcu, nato pri Podšolarju. V novi stavbi, ki je bila odprta leta 1967, je bilo gradivo v prostem pristopu, leta 1970 urejena čitalnica, leta 1971 se je začela razstavna dejavnost. Januarja 1974 je knjižnica prenehala z zaračunavanjem izposojevalnine v višini treh procentov vrednosti knjige in prešla na zaračunavanje članarine, ki je bila ukinjena januarja 2002. Novembra 1974 je bil odprt glasbeni oddelek, ki je bil prvi v Sloveniji. Nemoten razvoj knjižnice je leta 1976 prekinil potres. Stavba knjižnice ni bila več primerna za opravljanje knjižnične dejavnosti, zato so se začeli pripravljati načrti za izgradnjo nove stavbe, v katero se je preselila junija 1980. Poimenovala se je po domačem literatu Cirilu Kosmaču. Knjižnica je postala jedro kulturnega dogajanja v Tolminu. Mesečno so se odvijali glasbeni koncerti, razstave, predavanja.

img-422142203-0001

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je tolminska knjižnica začela uvajati nove tehnologije in nove medije. Sredi leta 1992 je uvedla avtomatizirano obdelavo gradiva s programom COBISS. Leta 1996 je knjižnica v poletnih mesecih v galeriji organizirala Cyber cafe (internetno delavnico), v slovenskih knjižnicah prvi te vrste. Vse razstave, odprte v galeriji knjižnice, so bile videne tudi na internetu. Z novim letom 1997 je knjižnica avtomatizirala tudi izposojo in se poslovila od ročno vodenih evidenc. V 21. stoletju je začela uvajati izposojo na knjigomatu. Veliko pozornosti je v tem obdobju, poleg tehnološkega razvoja, dajala tudi promociji knjižnice in branja (akcija Moja knjižnica – Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, projekt Primorci beremo …).

S spremembo lokalne samouprave je leta 1995 postala medobčinski zavod, ki od tedaj opravlja svojo dejavnost v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin.

2 1