Povzetek:
Nekoč, ko so gore še ponosno nosile bele kape, ki danes pospešeno izginjajo, so prekrivali Alpe ledeniki. Mogočne in počasne reke ledu so kot kiparji gladili doline, rezali stene in ustvarili njihovo današnjo podobo, med drugim tudi »smaragdno« Soško dolino. Del ledenikov pod najvišjimi alpskimi vrhovi je ostal, pri nas le dve ledeniški zaplati pod Triglavom in Skuto, ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Podnebne spremembe so najbolj izrazite in opazne prav v gorskih pokrajinah, med njihovimi naravnimi pojavi pa predvsem ledeniki – največji svetovni zalogovniki pitne vode. Z njihovim krčenjem in postopnim izginjanjem – do leta 2050 bodo izginili vsi ledeniki pod 3500 metri nadmorske višine – izgubljamo eno najbolj prepoznavnih planetarnih prvin, saj so med redkimi naravnimi belimi telesi, ki odbijajo večji del sončnega sevanja in skrbijo za ohlajanje planeta. Pogled izpred domačega pragu, kjer moramo še marsikaj pomesti, je jasen – smo zadnja generacija, ki še lahko občuduje zadnje preostanke nekdaj pravih ledenikov pod našimi najvišjimi vršaci.
O avtorju:
Podnebni geograf Miha Pavšek, mag. geografije in diplomirani etnolog, je raziskovalec na ZRC SAZU oz. na tamkajšnjem Geografskem inštitutu Antona Melika. Njegova raziskovalna področja so predvsem naravne nesreče (je strokovnjak za snežne plazove), klimatogeografija, zemljepisna imena, geografska fotografija in naravna dediščina; je avtor številnih strokovnih in poljudnih prispevkov. Poleg tega je planinski vodnik in inštruktor planinske vzgoje PZS in poveljnik Civilne zaščite Občine Trzin ter redni predavatelj v Izobraževalnem centru zaščito in reševanje URSZR in občasni na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Je član uredniških odborov Planinskega vestnika, Geografskega obzornika in trzinskega Odseva. Večino svojega prostega časa namenja različnim športnim aktivnostim in gibanju v naravi.
