Skoči na glavno vsebino Knjižnica Bovec Knjižnica Bovec – Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin

Knjižnica Bovec

Ledina 6
5230 Bovec, Slovenija
telefon: 05 388 60 30 ali 031 738 564
e-pošta: bovec@kcktolmin.si

 

Obratovalni čas:
pon., pet.: 13.00–19.00
sre.: 11.00–17.00
tor., čet.: 9.00–14.00
Obratovalni čas v juliju in avgustu:
pon.: 13.00–19.00
tor., sre., čet., pet.: 8.00–14.00

 

Knjižnica Bovec se je 30. junija 2000 preselila v nove prostore v prvem nadstropju bovškega kulturnega doma. Načrte prenove prostorov je izdelal arhitekt Fedja Klavora.

knjiznica_bovec

V knjižnici je osnova notranje opreme les. Načelo oblikovanja temelji na enostavni geometriji in ravnih linijah. Visok strop s splošno razsvetljavo pogojuje dodatno usmerjeno osvetljavo knjižnih omar. Kotička, namenjena otroškemu in mladinskemu delu, sta razpoznavna z mehko talno oblogo in živobarvnimi tkaninami. Arhitektka notranje opreme je bila Nataša Štrukelj.

V čitalnici so uporabnikom knjižnice na voljo serijske publikacije in gradivo iz referenčne zbirke. Prav tako je uporabnikom na voljo televizija za ogled filmov iz knjižnične zbirke.

V otroškem kotičku otroci prebirajo slikanice, listajo med otroškimi revijami, si ogledajo risanke na televiziji, lahko poslušajo pravljice in otroške pesmice, rišejo in barvajo ter se igrajo z otroškimi igrami.

Knjižnica je opremljen z deli Valentina Omana, akademskega slikarja z avstrijske Koroške. V osrednjem prostoru je postavljenih enajst del iz ciklov Znamenja na nebu in sedem iz cikla Nebo in zemlja.

 

Zgodovina knjižnice
Začetki knjižničarstva na Bovškem segajo v petdeseta leta 19. stoletja, ko je bilo ustanovljeno Bralno društvo, delo na kulturnem in knjižničnem področju pa je nadaljevala leta 1878 ustanovljena Narodna čitalnica, ki je bila s fondom več kot tisoč knjig in bogato ponudbo časnikov in časopisov zelo dobro obiskana. Leta 1907 je v Bovcu na pobudo same čitalnice začela delovati Javna ljudska knjižnica, katere člani so bili Bovčani in prebivalci okoliških vasi.

Prva vojna je prekinila njeno delovanje, knjige so prepeljali v Kobarid in jih tako rešili pred uničenjem. 1919 so Bovčani obnovili Pevsko društvo Rombon, naslednje leto pa v njegovem okviru knjižnico, ki je premogla več kot tisoč petsto knjig. Italijanska fašistična oblast je prepovedala njeno delovanje leta 1927. Da bi ohranili vsaj del fonda, je knjižničar s sodelavci skrivaj zazidal 865 knjig med dva dimnika na podstrešju hiše društvenega predsednika.

Po osvoboditvi je knjižnica do leta 1968 delovala v okviru KUD Golobar, leta 1971 je postala podružnica tolminske knjižnice. Bovško knjižnico je v vsej njeni zgodovini najbolj pestil problem neprimernih prostorov. Do leta 2000, ko se je preselila v nove, moderno opremljene prostore v kulturnem domu, je imela svoje naslove že na sedmih različnih krajih v Bovcu.

DOSTOPNOST