_____________________________

O KNJIŽNICI BOVEC

Knjižnica Bovec se je  v nove prostore v prvem nadstropju bovškega kulturnega doma preselila 30. junija 2000. Načrte prenove prostorov je izdelal arhitekt Fedja Klavora.

Osnova notranje opreme knjižnice je les. Načelo oblikovanja temelji na enostavni geometriji in ravnih linijah. Visok strop s splošno razsvetljavo pogojuje dodatno usmerjeno osvetljavo knjižnih omar. Kotička, namenjena otroškemu in mladinskemu delu, sta razpoznavna z mehko talno oblogo in živobarvnimi tkaninami. Arhitektka notranje opreme je bila Nataša Štrukelj.

V čitalnici so uporabnikom knjižnice na voljo serijske publikacije in gradivo iz referenčne zbirke. Prav tako je uporabnikom na voljo televizija za ogled filmov iz knjižnične zbirke.

V otroškem kotičku otroci prebirajo slikanice, listajo med otroškimi revijami, si ogledajo risanke na televiziji, lahko poslušajo pravljice in otroške pesmice, rišejo in barvajo ter se igrajo z otroškimi igrami.

Knjižnica je opremljen z deli Valentina Omana, akademskega slikarja z avstrijske Koroške. V osrednjem prostoru je postavljenih enajst del iz ciklov Znamenja na nebu in sedem iz cikla Nebo in zemlja.

Zgodovina knjižnice
Začetki knjižničarstva na Bovškem segajo v petdeseta leta 19. stoletja, ko je bilo ustanovljeno Bralno društvo, delo na kulturnem in knjižničnem področju pa je nadaljevala leta 1878 ustanovljena Narodna čitalnica, ki je bila s fondom več kot tisoč knjig in bogato ponudbo časnikov in časopisov zelo dobro obiskana. Leta 1907 je v Bovcu na pobudo same čitalnice začela delovati Javna ljudska knjižnica, katere člani so bili Bovčani in prebivalci okoliških vasi.

Prva vojna je prekinila njeno delovanje, knjige so prepeljali v Kobarid in jih tako rešili pred uničenjem. 1919 so Bovčani obnovili Pevsko društvo Rombon, naslednje leto pa v njegovem okviru knjižnico, ki je premogla več kot tisoč petsto knjig. Italijanska fašistična oblast je prepovedala njeno delovanje leta 1927. Da bi ohranili vsaj del fonda, je knjižničar s sodelavci skrivaj zazidal 865 knjig med dva dimnika na podstrešju hiše društvenega predsednika.

Po osvoboditvi je knjižnica do leta 1968 delovala v okviru KUD Golobar, leta 1971 je postala podružnica tolminske knjižnice. Bovško knjižnico je v vsej njeni zgodovini najbolj pestil problem neprimernih prostorov. Do leta 2000, ko se je preselila v nove, moderno opremljene prostore v kulturnem domu, je imela svoje naslove že na sedmih različnih krajih v Bovcu.