Osrednja misel zgodbe je  naslednja: »Človek se pogosto sreča z jezo – slepo, okrutno, strašno in divjo –, toda če ne hiti in dobro pogleda, ugotovi, da je to le preobleka in da je za masko jeze v resnici vedno skrita žalost. Modrost spoznavamo skozi oči deklice, ki skuša zgraditi odnos z odtujeno babico. Pokaže nam, da se moramo soočiti s svojimi čustvi, če želimo najti pot do sreče.