Geni Huberjev so skozi štiri rodove krojili dogajanje na Bovškem. Zaradi spleta nesrečnih osebnih in zgodovinskih razlogov pa je bila rodbinska veriga Huberjev tako na Bovškem kot v Trstu prekinjena.

Knjiga je osredotočena na izjemno cenjenega bovškega zdravnika Edvarda Huberja (1880–1963) iz ugledne tržaške veje Huberjev. S 25 leti je postal najmlajši zdravnik v avstro-ogrski monarhiji in po petih letih specializacije vojaški ladijski zdravnik na Mediteranu. Na soški fronti je bil dvakrat v najhujših spopadih, pred prebojem je osnoval zaledno bolnišnico pred Kršovcem. Italijanske oblasti so ga zaradi preteklosti sumničavo preverjale. Od januarja 1922 je bil zdravnik in sanitarni nadzornik v Bovcu, zgradil je sanatorij za pljučne bolezni na Brdu, imel je zaupanja vreden dostop v partizanske bolnice. Pred odhodom zaveznikov je optiral za Italijo, oblasti so ga obdolžile pobega in zaplenile vse premoženje. Pokopan je ob očetu in dedu v Trstu.