Ko hiše zaplešejo je srečna slikanica. Ob prvem pomladnem vetru se prebujajo želje in srca, in ni ga, ki ga ne bi malo zaščemelo v duši in podplatih.

Je pravljica o hišah in ljudeh. O mestu, kjer nič ni kamnito in nič ni za večne čase enako. Luna ali piš vetra, sveže jutro … že se lahko kaj premakne, zapleše, spremeni na boljše, na dobro.

Zala, 2019